Do pomembnih točk v zaključku tekme

Včeraj nas je čakalo neugodno gostovanje v Trebnjem, ki je tradicionalno težko osvojljiva trdnjava. Nastopili smo v nekoliko okrnjeni postavi saj nekateri fantje še niso v celoti sanirali poškodbe, pa tudi viroze so naredile svoje. Trener Jovičič je nekoliko spremenil prvo postavo (Vončina, Sokolič, Grzentič, Matijaševič, Smolnik, Bratkovič, Moljk). Z zadetkom z devetih metrov je tekmo odprl Grzentič. Nato pa so pobudo prevzeli domačini in s hitro in kombinatorno igro bili v rahli rezultatski prednosti narediti do rezultata 8: 7, ko so naši fantje z zaporednima zadetkoma Bratkoviča in Vlaha ponovno prešli v vodstvo. Z nekaj napakami v zaključku prvega dela igre smo omogočili nasprotnikom, da odidejo na odmor pri rezultatu 13:11.

neimenovana

Tudi Začetek drugega polčasa je pripadel domačinom, ki so povedli za 3 (16:13) in imeli celo napad za 4. Sledila je reakcija naših fantov, ki so v 2 minutah dosegli 3 zaporedne zadetke (Rapotec, Matijaševič, Smolnik). Pokazali so, da bodo storili vse, da dosežejo pomembno zmago. V 54. minuti smo prvič na tekmi povedli za dva zadetka, za 20:22 je zadel Gašperšič. Zadnje minute so minile v znamenju protestov domače ekipe na sodniške odločitve. Domači trener si je prislužil rdeč karton kar je še dodatno zmedlo Trebanjske igralce, ki so v zadnji četrtini tudi fizično »padli«. Zadnji zadetek za naše je dosegel Sokolič (skupno 6). Pohvaliti pa moramo tudi našega čuvaja mreže, Blaža Vončino, ki je ubranil neverjetnih 5 sedemmetrovk.

neimenovani-1

Do pomembnih točk so nam tudi tokrat pomagali naši zvesti navijači 12. Kopra. Na lestvici trdno zasedamo 2.mesto in do matematične uvrstitve v ligo za prvaka na loči le še ena zmaga.

Prilika za dosego tega cilja, ki jo ne smete izgubiti, bo že to soboto, ko bo v ARENI BONIFIKA (19ih) na sporedu veliki Obalni derbi RD KOPER: RD ISTRABENZ PLINI IZOLA.

RD Koper:

Dolenc, Grzentič 2, Jovičič E, Vlah 1, Matijaševič 1, Jovičič S., Gašperšič 2, Vončina, Vran, Moljk 1, Gorela, Rapotec 4, Smolnik 6, Sokolič 6, Breznikar, Bratkovič 2

Forza Koper!

Prva letošnja domača – vroč DERBI Koper Izola

Po premoru zaradi reprezentančnih akcij na Svetovnem prvenstvu, se rokomet spet vrača v Slovenijo. Naši fantje so v sredo, 1.2. odigrali prvo tekmo v tem letu in v Trebnjem premagali ekipo Trimo Trebnje.

Zdaj pa jih čaka vedno napet in atraktiven lokalni derbi, saj k nam prihaja ekipa Izole. Tekma bo to soboto, 4. 2. ob 19h v Areni Bonifika.

Naši fantje se na Izolane intenzivno pripravljajo, saj so sosedje motivirani in pripravljeni na trd boj za točke. Predprodaja kart v četrtek in petek od 17h do 19h na blagajni Arene Bonifika, cena vstopnice v predprodaji je 4€.
FORZA KOPER!

Hkrati bo sobota prazničen dan, saj 15. obletnico svojega obstoja praznujejo naši navijači 12. KOPRA.
Dogodek bodo obeležili s praznovanjem, 
vi pa se jim lahko pridružite, saj prijazno tudi tokrat vabijo v svoje vrste: ob 17h se zberejo v Pub 33, od tam pa se skupaj odpravijo v Areno Bonifika na tekmo RD Koper : RK Izola, nato pa nadaljujejo s fešto v Havani.
Vse vabijo, da se jim pridružite!

Derbi za 2. mesto – zmaga ostaja doma, Novomeščani blizu presenečenja

600 gledalcev si je danes ogledalo srečanje 16. kroga 1.A DRL, na katerem sta se pomerili ekipi Kopra 2013 in Krke iz Novega Mesta. Domačini so tekmo začeli brez trenerja Zorana Jovičića, ki je dobil prepoved udeležbe na 1 srečanju zaradi, po mnenju disciplinske komisije RZS, nešportnega obnašanja na srečanju proti Ribnici. Zamenjal ga je Vanja Kralj. Domači so tokrat začeli bolje in povedli, predvsem na račun dobre igre v obrambi. Novomeščani so z 2 zaporednima zadetkoma Lavriča prišli do izenačenja v 8. minuti pri 3:3. Sledil je padec v igri domačih, kar so gostje s pridom izkoristili in povedli (3:4, 4:5) na krilih razpoloženega gostujočega vratarja Tomića. Koprčani so tako lovili priključek in upeli izenačiti v 20. minuti (7:7) in nato povedli preko Bratkoviča, katerega je angažiral Blaž Vončina, ki je danes deloval bolj razpoložen od Vrana. Domači so tako uspeli pobegniti na 12:10. V sami končnici prvega polčasa se je izkazal Tilen Sokolič, ki v zadnjem času ponovno več igra na mestu organizatorja igre ter postavil končni rezultat prvega polčasa pri izidu 14:11.

Drugi polčas so domači igralci začeli poletno in v prvih 10 minutah igre s hitrim tempom igranja pobegnili na +5 (20:15). Trener gostov Mirko Skoko je zahteval minuto odmora in podal svojim igralcem jasna navodila, katera so slednji bolj ali manj tudi učinkovito izvajali na terenu in Krka se je počasi vrnila v igro. Prvič so resneje zapretili v 45. minuti, ko je Aljaž Lavrič dosegel svoj 7. zadetek ter pripeljal ekipo na vsega 2 zadetka zaostanka (21:19). Napad kasneje je Smolnik na drugi strani zgrešil strel iz 7. metrov. V 49. minuti so gostje s cepelinom ujeli priključek domači ekipi pri 21:20. 4 minute kasneje je Krka celo izenačila preko Klobčarja (22:22). Odgovor Kopra ni izostal – Žiga Smolnik je v 56. minuti z 2 zaporednima zadetkoma popeljal svojo ekipo v vodstvo in tekma je bila odločena. Strnjene domače obrambne vrste so učinkovito zaustavljale napade gostov tako, da so do konca tekme dosegli le še 1 zadetek. Ob pisku sirene je semafor kazal rezultat 27:23.

Igralci si zaslužijo pohvale za prikazano igro ter za borbenost na parketu sploh, če upoštevamo odstonost trenerja Jovičića ter poškodovanih Gorele in Zugana. Zmaga na zadnji domači tekmi v letu 2016 je dragocena, saj nas ohranja trdno na 2. mestu lestvice.

Po tekmi so povedali:

Mirko Skoko (Krka):”Danes se nam določene stvari niso poklopile – predvsem v segmentu 7. metrovk. Svojim igralcem lahko čestitam za borbenost, ki so jo prikazali na igrišču. V 2. polčasu smo uspeli nadoknaditi 5 zadetkov zaostanka, vendar so v samem zaključku zatajili določeni nosilci igre. Čudovita domača publika si je lahko ogledala kvalitetno prvoligaško srečanje – pravi derbi, ki je odločal o 2. in 3. uvrščenem na lestvici. upam, da se srečamo v končnici in takrat upam, da bomo mi zmagali.”

Vanja Kralj (Koper 2013):”Krka je nekoliko slabšer začela, vendar se je pobrala in pokazala svoj pravi obraz v 2. polčasu. Mi smo imeli padec v 2. polčasu, oni so se nekoliko dvignili in bolje odigrali. Imeli smo tudi nekaj težav zaradi odsotnosti trenerja, saj on pripravlja ekipo in vodi fante. Kljub vsemu smo dobro odigrali in zmagali, kar je najbolj pomembno.”

Zadnjič v tem letu: doma s Krko

V soboto, 17. 12. ob 19h bomo odigrali še zadnjo tekmo v letošnjem letu, na naše veselje doma.
V goste prihajajo člani ekipe MRK Krka. Novomeščani so na lestvici na 3.mestu, torej naši direktni konkurenti za uvrstitev v končnico za prvaka. V prvem delu prvenstva so naši rokometaši izgubili v Novem mestu, zato imamo sedaj priložnost, da se odkupimo za izgubljeni 2 točki.

Zadnja priložnost v tem letu, da napolnimo Areno Bonifiko in osvojimo 2 točki.
Forza Koper!

Naši povsem enakovredni Velenju

Žreb za pokalno tekmovanje nam je tokrat namenil zelo zahtevnega tekmeca iz Velenja, ki v letošnji sezoni nastopa v ligi SEHA. Poleg tega, da so do sedaj odigrali bistveno manj tekem od naše ekipe, so imeli tudi več časa za pripravo na ta obračun. Obe ekipi pa imata v zadnjem obdobju kar nekaj težav s poškodbami. Kljub temu so Velenjčani v zadnjem obdobju našli pravo formo, kar dokazujejo tudi zmagi proti Fuchse Berlin in PPD Zagreb.

Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so hitro povedli z 2:0. Sledila je takojšnja reakcija naših rokometašev, ki so povedli s 4:5. Priča smo bili ostri, a korektni igri obeh ekip. Vodstvo smo držali do zadnjih minut, prvega polčasa do rezultata 12:13. Izkušenejši in fizično močnejši domačini so izkoristili nekaj naših napak in ekipi sta odšli na odmor pri izidu 15:14.

V začetku drugega dela se je pokazalo, da smo iz pravega testa in po takojšnjem izenačenju, smo ponovno prevzeli pobudo in vodili za gol ali celo dva (16:18, 17:19). V 45. minuti, pri dveh zadetkih prednosti (20:22), smo si z borbeno obrambo priigrali še proti napad, a ga nismo izkoristili in strel je končal nad golom. V zaključku tekme so nam moči nekoliko pošle. Velenjčani, ki razpolagajo z daljšo klopjo, so to izkoristili. Strnili so obrambo in nas prisilili v zaključke iz nečistih priložnosti.  Zadnjič smo vodili v 50. minuti (22:23), zadnje izenačenje je bilo v 53. minuti pri rezultatu 24:24. S tremi zaporednimi zadetki so si domačini priigrali odločilno prednost in se uvrstili v 1/4 finala pokala Slovenije.

Lahko rečemo, da so Velenjčani izkoristili prednost domačega terena. V Bonifiki bi bila “pesem” verjetno drugačna. Pohvale gredo vsem našim igralcem, ki so danes prikazali srčno in borbeno igro in si morda zaslužili več kot časten poraz.

RD KOPER

Grzentič 2, Vlah 2, Krečič 5, Rapotec 3, Smolnik 7, Sokolič 1, Planinc 2, Bratkovič 4, Vončina 5 obramb, Vran 4 obrambe

V soboto pa nas čaka zelo pomembna tekma, morda celo najpomembnejša v tem delu sezone. V Areno Bonifika (ob 19:00) prihaja tretje uvrščena Krka, ki nam že diha za ovratnik. Naši fantje si zaslužijo izjemno podporo s tribun. Podprimo jih še na zadnji letošnji tekmi.

Forza Koper!!!

 

Tesen poraz proti Loki, na vrsti RK Gorenje in MRK Krka

V soboto smo gostovali v Škofje Loki. Po odličnem začetku je so nas domačini ujeli in ekipi sta se izmenjevali v vodstvu. Tudi sredi drugega polčasa nam je kazalo dobro pri rezultatu 16:18. Borbeni domačini se niso dali in v zadnje minute vstopili z golom prednosti. Naši se niso predali do konca in vsakič uspeli izenačit.

img_4762

Ko je na uri kazalo 59:06 je domači trener vzel minuto odmora. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala pri neodločenem izidu je domače desno krilo z “mrtvega” kota podalo krožnemu napadalcu in temu je vratar Vončina strel ubranil. Sodnika pa sta bila mnenja, da so ga naši ovirali in ob izteku igralnega časa dosodila sedemmetrovko domačinom. V podobni situaciji so se Ločani znašli tudi v prejšnjem krogu, ko proti Dolu zapravili zmago. Tokrat so bili uspešnejši. Po prikazanem na igrišču bi si naši fantje zaslužili točko a tak je šport.

Že jutri nas čaka še zahtevnejše gostovanje. V 1/8 finala Pokala Slovenije bomo gostovali pri RK Gorenje Velenje, ki ravno v tem obdobju prikazuje najboljše predstave in niza pomembne zmage.

V soboto 17.12. ob 19:00 pa bo na sporedu še zadnje srečanje pred zimskim odmorom. V Areno Bonifika prihaja tretje uvrščena ekipa MRK Krka iz Novega mesta. To bo ena izmed ključnih tekem za ubranitev drugega mesta.

Vabljeni!

Forza Koper!

 

 

 

Škofja Loka, prihajamo!

V soboto, 10. 12. se bodo naši pomerili z ekipo Urbanscape Loka, ki na lestvici trenutno zasedajo 4. mesto. Pohvalijo se lahko s tretjim strelcem lige, zato bodo naši zagotovo pazili na Grego Jamnika.

Sicer pa ima klub podobno zgodovino naši, prav tako veliko večino del opravljajo prostovoljci oz. funkcionarji, ki svoje delo opravljajo zaradi ljubezni do športa.

Naši fantje so seveda na Škofjeločane pripravljeni, absolutno gredo v boj z enim samim ciljem: iztržiti 2 točki!

FORZA KOPER!

Slovenj Gradec zapretil, a brez uspeha

700 gledalcev si je danes v Areni Bonifika ogledalo tekmo 14. kroga 1.A SRL, na kateri so domači premagali ekipo Slovenj Gradca 2011.

Zaradi težav z urednimi (rumenimi) dresi so domači začeli z gostujočo – modro odpravo. Uvodne minute so napovedovale napeto srečanje in tako je tudi bilo. Odličen začetek, kjer so domači povedli z 2:0, podprti z obrambami danes izredno razpoloženega Jureta Vrana, je očitno stimulativno vplival na goste, ki so strnili svoje vrste in po 2 napakah Kopra v napadu povedli v 8. minuti pri 3:4. Medla reakcija domačih je dala vetra korošcem, ki so v 16. minuti celo pobegnili na +2 (5:7). Ena izmed nerešljivih neznank za goste je bil Jure Vran (7. obramba v 18. minuti), ki je tako preprečeval gostom, da bi bolj pobegnili. Trener Jovičić je s kombinatorno igro in rotacijami na igralnih položajih dosegel željeno in v zadnji tretjini prvega polčasa smo videli lepo in atraktivno igro domačih, predvsem Zugana ter Sokoliča, ki v zadnjem času uspešno nastopa kot zamenjava za Rapotca. Polčas se je zaključil pri izidu 14:12.

Odmor je očitno prinesel malce preveč mira v domačih vrstah in gostje so v 36. minuti (zadnjič) ulovili priključek pri 15:15. Sledilo je obdobje nezbranosti pri gostih, kar so domači, podprti z Vranovimi obrambami s pridom izkoristili in v 40. minuti pobegnili na 3 zadetke prednosti pri 19:16. V 44. minuti sta sodnika izključila Bratkoviča in gostje so zadnjič zapretili, saj so se približali na zadetek zaostanka (19:18), vendar jim je za kaj več zmanjkalo moči. V 50. minuti je na 2-minutni počitek odšel Gašperšič a je razpoloženi domači vratar Vran zartl še zadnjo iskrico upanja pri gostih. Smolnik in Matijaševič sta z atraktivno igro razigravala soigralce in Koprčani so počasi a vztrajno nabirali prednost. V 55. minuti je Blaž Vončina ubranil strel iz 7. metrov Žanu Šolu in tako zapečatil srečanje. Domači so suvereno odigrali do konca ter vknjižili novo zmago z izidom 29:23. Novi 2 točki je tako ostajata doma!

Po tekmi so povedali:

Andris Celminš (Slovenj Gradec 2011): “Danes smo odigrali disciplinirano tako v obrambi in napadu. Zgubili smo nekaj žog iz zgrešili nekaj strelov ter napravili preveč napak v obrambi. To je bilo odločilno, da v zaključku srečanja nismo mogli držati priključka in ko je razlika narasla na 5 zadetkov je bilo konec. Kljub temu smo se poskušali vrniti v tekmo, vendar nam ni uspelo.”

Jure Vran (Koper 2013): “Danes smo odigrali čudno tekmo. Začeli smo v krču, kot da bi bili neogreti, brez pravega žara. Menim, da bi morali vsaj na domačih tekmah zaigrati bolj odločno tako v obrambi kot v napadu. Po drugi strani pa – če zmagujemo tekme s tako igro pomeni, da imamo nekaj v sebi in lahko naredimo še korak ali dva naprej v našši igri in zaigramo še bolje.”

S Slovenj Gradcem +6

Danes smo suvereno obranili našo trdnjavo, s Slovenjgrajčani smo tekmo zaključili pri rezultatu 29:23.
Več v poročilu kmalu … :Ž9

FORZA KOPER!

Marko Matijaševič, vrtavka, ki leti na krilih občinstva

Marko Matijaševič

Kdo je Marko?
Na široko nasmejan 20-letnik s številko 10 na prsih. Visok 186 cm, težek 82 kg, največ igra na mestu srednji zunanji. V ekipi in rokometnem svetu je znan po vzdevku Jole.
Koprčan iz Semedele, po srcu Dalmatinec, po umetniškem vtisu rokometni »baletnik«, drugače pa mladič, ki razprostira krila in raste, odrašča tako v športnem kot osebnostnem smislu. Mladostniško razigran, z nasmehom od ušesa do ušesa, zgovoren in zabaven. Drago občinstvo: Jole!

 

Najprej, ker je še sveže, čestitke za vpoklic v mladinsko reprezentanco! /Markota so dan pred intervjujem prvič poklicali v reprezentanco/ Prvi občutki?
Hvala. Prvič sem videl, kako to gre, čisto nova izkušnja. Bilo mi je všeč, vsi so imeli Slovenija majice, res drugačno okolje in občutek. Lepo so me sprejeli, sicer pa nisem imel težav z vključevanjem, običajno jaz začnem pogovor, pa še 6 mojih soigralcev iz Kopra je bilo tam, tako da sem imel zaledje. /smeh/ Trenirali smo celo popoldne, trener Praprotnik pa nam je razložil tudi način dela, red in cilje reprezentance. Lep prvi stik in verjetno res nisem še dojel vsega. Res, da so me poklicali, ker je nekdo zbolel, ampak važno, da sem dobil priložnost, mnogi so tako začeli.

Ok, zdaj pa zares. Tvoji začetki, zakaj in kako rokomet?
Začel sem že v mali šoli, s 6. leti, tako da je rokomet del mojega življenja že 14 let. Bili smo nevarno dobra generacija, letnik 1996 – igrali smo mini rokomet na šoli Dušana Bordona, takrat še v okviru Cimosa… jaz in Tilen Sokolič, Nedoh, Kranjc Prevc, Dobrila, na golu pa Likan. Bili smo neustrašni in neustavljivi. No, od tiste zasedbe sva danes ostala samo midva s Tilnom.

Tvoja igralna pozicija v ekipi danes?
Igram levo krilo in na mestu srednjega zunanjega. To zadnje veliko več oziroma predvsem to zadnje čase, bi rekel. In pozicija srednjega zunanjega mi je tudi bolj všeč. Ker kreiraš igro in se moraš v trenutku, res zelo hitro oziroma razumno odločati in organizarati napad za dosego zadetka. Mislim, da se na tem mestu kar znajdem in zelo uživam.

matijasevic2 matijasevic3

OK, zdaj pa moram vprašati: kaj je s temi tvojimi *piruetami?
/navdušen žar v očeh/ Publiko s tem dvignem na noge, da občinstvo čuti, da se nekaj zgodi in preseka tekmo, da je nekaj nenavadnega in zato dvorana odreagira, ponori. Enkrat sem poskusil na tekmi… in je šlo! /smeh/ V drugi ligi sem enkrat naredil pirueto in met, pa je uspelo. V glavi sem si takrat rekel, da bi rad dvignil publiko, da rabimo polet. Si pa moraš upati. Če bi zgrešil, bi me pojedli, no, saj bi se že sam.

To pa je navdušenje ob golu?
Ko sem na parketu, me potegne publika. Ko vidim, da je z mano, da diha z mano, ko dam gol, me ponese, me dvigne. Za ta trenutek rokometaši živimo.

Izhajaš iz športne družine?
Moj oče je bil rokometaš v jugoslovanski ligi. Treniral ga je tudi legendarni Lino Červar, sicer pa je oče igral za Umag. Tam je spoznal mamo in potem smo se počasi zgodili mi trije. No, vmes je tata igral tudi za Izolo. Takrat so veliko naredili za izolski klub. Prišli so v prvo ligo. Včasih gledava skupaj posnetke njegovih tekem in mi je smešno. Igra je bila bolj počasna, vsi so se lahko veselili za vsak gol. Če se danes predolgo veseliš, takoj dobiš gol še ti.

Ti pove kakšno anekdoto z rokometnih igrišč?
Ja, v bistvu je ena, zaradi katere se dostikrat kdo ustavi ob njem in pove, da se tega spominja… Moj oče je /z Izolo/ ravno igral proti Celju in napovedovalec kar naenkrat ustavi tekmo in po mikrofonu reče, da se je pravkar rodil Marko Matijaševič. Dvorana pa v huronski aplavz. To so si mnogi takrat zapomnili in zato očeta še danes na to spomnijo, ko se srečamo, on pa samo reče: »Ja, in to je ta Marko,« in pokaže name.

Pa druga dva brata? Starejši je tudi rokometaš.
Ja, res je. Luka igra rokomet v Cingoliju v Italiji, kjer mu gre dobro. Eno tekmo sva igrala tudi na nasprotnih bregovih, on z Izolo, jaz za Koper. Je bilo zanimivo, malo smo se na ta račun tudi hecali doma, kaj hujšega pa ni bilo. Mlajši brat pa igra košarko, rokometa je z nami tremi v družini dovolj. Je pa bila mama košarkarica svoja leta, ampak je zaradi poškodbe morala nehati.

Torej je vaše življenje en sam trening in tekma? Verjetno sta starša veliko na tribunah?
V bistvu ne. Mama redko pride na moje tekme, ker je preveč čustvena in se na polno vživi. Po moje bi včasih najraje skočila na igrišče, pa tudi ji je preveč hudo, če nam ne gre dobro. Ko sva z bratom igrala jaz v Kopru on v Izoli na derbiju, je po koncu tekme prišla dol in naju oba močno objela, je bila zelo čustvena, zato je po moje vse to zanjo preveč.

Kako bi te opisali soigralci?
Verjetno, da sem nasmejan, vedno živahen, za žur. Ma ko se hecamo, se hecamo, ko delamo, delamo.

Vmes pride Nejc Planinc iz ekipe po ključe od kolesa. Boš kmalu? Ja, evo, takoj …
Z Nejcem sva se takoj ujela, sva si zelo podobna, drugače pa je on malo bolj flegma, jaz bolj naspidiran. Postala sva zelo dobra prijatelja, tako da se veliko druživa tudi izven kluba. Tudi z drugimi se dostikrat dobimo izven kluba in rokometa, smo dobra ekipa na igrišču in ob njem. Vesel sem, da sem lahko član te ekipe.

Si vraževeren pred tekmo, imaš kakšno posebno navado za srečo?
Midva z Nejcem imava poseben pozdrav, se rokujeva in je to postal najin ritual. Sicer pa jih imam sam še nekaj, recimo v tej sezoni imam vedno iste nogavice na tekmi. Ali pa pred tekmo vedno pozdravim svojega mlajšega bratca, ki me gleda s tribune in dam poljubček mami za srečo. Jih je še, ampak jih bom zadržal zase.

Šola?
Študiram management na Fakulteti v Kopru. Za prvi letnik sem naredil pol izpitov in odločen sem, da bom opravil vse obveznosti do konca.

Če ne bi igral rokometa, bi …
Verjetno igral košarko ali nogomet. Nekoč sem imel prebliske, da bi igral nogomet. Sem že obupoval nad rokometom, ker nisem imel prav dosti priložnosti za igro. Sem nadarjen za več športov, mi grejo. Igral sem tudi mali nogomet na turnirjih, pa so mi takrat vsi govorili, da sem nadarjen in naj pustim rokomet, pridem v nogomet. Ampak me je držal rokomet, tako da sem vztrajal in zdaj sem v članski ekipi.

Kdo ti je najbolj podoben v ekipi?
Po igri Tilen Sokolič, po karakterju pa Nejc Planinc.

Kdo pa najmanj?
Moje živo nasprotje je Zugi /Dani Zugan/. Jaz sem lava, on je led.

Tvoj najbolj zvest navijač?
Zagotovo moja družina, vključno z mojimi starimi starši iz Umaga. Lepo je, ker me spremljajo in to mi veliko pomeni.

Kaj najrajši poslušaš pred tekmo?
Da se prizemljim si dam malo rapa, potem pa še malo deep housa, da me dvigne. Drugače pa rad poslušam tudi Oliverja in Gibonnija, kot vsak pravi Dalmatinec.

Če nismo uspeli zajeti mladostne energije, drznosti in lahkotnosti bivanja, ki nalezljivo štrli iz Marka, si v dokaz *lahko ogledate ta nori VIDEO, ki morda še najbolje ponazori, kako mlad, drzen in včasih tudi nepredvidljiv je. V njegovem tretjem desetletju ga zagotovo čaka veliko priložnosti v rokometu in zasebno, zato mu želimo, da jih s pridom izkoristi, (do)zori kot najboljše dalmatinsko vino in na poti do tja neizmerno uživa.

MD

Žiga Smolnik, umirjeni motor ekipe

Žiga Smolnik

Kdo je Žiga?
Od vedno Koprčan, po novem doma na svojem – na Markovcu. Naš srednji zunanji igralec, visok 184 cm, težek 90 kg, star 26 let, številka dresa 23. V ekipi pač – Žiga.
Že na prvi pogled simpatičen a umirjen fant, ki deluje resno in zbrano v vsakem trenutku. Po prebitem ledu pogovor hitro in živahno steče. Za uglajenim rokometašem, se odprejo še drugi talenti. Tokrat predstavljamo vsestransko nadarjenega člana naše ekipe: Žiga!

Za tabo je dejansko že 5 slovenskih klubov in si eden redkih, ki je v svoji rokometni karieri izkusil »domovino« več klubov.
Dejansko sem bil skoraj ves čas igralec Kopra. V času Cimosa je imel Koper toliko kupljenih igralcev, da zame pravega prostora in igralnega časa ni bilo. Zato so me za pol leta posodili v Ajdovščino, bolj konkretno pa v Izolo. Tam sem igral 3 leta in ko je klub propadel, sem postal prost igralec in dobil izpisnico. Potem sem šel za eno leto v Novo mesto k ekipi MRD Krka.

Lahko primerjaš klube med seboj?
Izola po navijačih zagotovo prednjači, ker ima Ribare, pa Koper ima tudi Dvanajste. V Krki tega ni, ni organizirane navijaške skupine, zato je vzdušje zagotovo najboljše doma. V Krki sem bil zadovoljen, le ambicije kluba, moštva mi niso bile preveč všeč. Že na začetku ustanovitve novega kluba me je uprava povabila v Koper, ampak se nisem takoj odločil za povratek. Ko so prišli v prvo ligo, pa sem se vrnil domov.

Kako pa si začel svojo rokometno pot?
Najprej sem začel trenirati plavanje. Ampak zgodbo bi moral začeti drugače: Tine Poklar je moj najboljši prijatelj že odkar hodim, no, še prej – že mami sta naju skupaj vozili z vozičkom okrog. /smeh/ Zato sva se pri 7. letih skupaj odločila za rokomet, ki me je hitro pritegnil. Tako sem 4 leta treniral oboje, plavanje in rokomet. Doma so me spodbujali, da naj pri stvareh, za katere sem se odločil, vztrajam. No, po 4 letih je bilo obojega preveč in odločil sem se za rokomet.

Imaš tudi ti rokomet v družini?
Ne, oče je igral košarko, ampak nikoli resno. Moji starši nikoli niso bili v rokometu, brat pa je treniral vaterpolo in rokomet, on pa se je v nekem momentu odločil za vaterpolo. Bil je dober, tudi slovenski reprezentant, ampak ni imel prave želje za nadaljevati. No, jaz sem pri rokometu vztrajal. J

Torej spet sami športniki…
Niti ne, oba z bratom sva hodila tudi v glasbeno šolo. Jaz sem igral kitaro, brat klavir, najin oče pa igra oboje, zato naju je spodbujal tudi h glasbi.

Kako bi te opisali soigralci?
Ne bi vedel, moraš vprašati njih. Ne dam sam iniciative za pogovor, zato bi verjetno rekli, da sem bolj miren.

Si bil kdaj v reprezentanci?
Sem, v kadetski in mladinski. Reprezentanca je sigurno eden od ciljev vsakega športnika. Ko si enkrat tam, si ta cilj dosegel in greš dalje. Ampak v članski izbrani vrsti je na mojem mestu žal veliko dobrih igralcev, tako da je za vpoklic k članom zame bolj malo možnosti.

Kaj pa je potrebno, da se perspektiven deček prebije v člansko ekipo?
Glavno je, da imaš željo, ker če si močno želiš, boš tudi trdo delal. In glavo moraš imeti na pravem mestu. Eni morajo več delati, eni pa manj, da razvijejo svoj potencial. Nekateri imajo veliko talenta, nekateri imajo fizične prednosti, vsi pa morajo veliko trenirati. Takrat pri Cimosu je bilo še težje priti v prvo ekipo, ker je bilo toliko kupljenih in izkušenih igralcev. Sicer sem bil zraven par sezon, ampak sem zelo malo igral. Dosežeš uspeh, ampak ti ne pomeni toliko, ker veš, da nisi toliko pripomogel k uspehu.

Vedno se poudarja mladost naše ekipe. Pa je po tvoje naša ekipa zrela?
Zdaj je zame drugače, kot v prejšnjem klubu. Takrat sva bila jaz in Tine najmlajša v ekipi, zdaj pa sem med starejšimi. Mi smo malo presenetili tudi sami sebe, ko smo tako hitro prišli tik pod vrh. Za prehiteti še Celje in Velenje nam morda manjka malo izkušenosti in discipline v igri. Še kakšno leto rabimo, da pridemo na ta nivo. Presenetimo pa jih seveda lahko.

Kaj se dogaja v tvoji glavi med tekmo?
Publiko zelo malo slišim. Ves čas vem, da so tam, ampak navijače slišim, ko kar naenkrat začnejo bolj bučno navijati. Slišiš nek šum, vzdušje in valovanje okrog tebe, kričanja in posameznih besed pa sploh ne slišim. Zdaj v Mariboru, ko je bilo bolj prazno, se je težje motivirati. Lažje je igrati v glasni in polni dvorani, to ti da zagon.

Če bi moral izbrati eno tekmo, katere se recimo še posebej spomniš?
/skromno se nasmehne, spomin oživi/ Proti Kopru, prvo leto ko sem šel v Izolo, smo premagali Cimos Koper. V Izoli so takrat za derbi prodali preveč vstopnic. Tako da je recimo tudi moj brat ostal zunaj in me niti ni videl, kako sem igral.

Na tvojem dresu je številka 23. Kaj posebnega v zvezi z njo?
Nisem nič vezan na številko dresa, ne. Zdaj je 23, prej sem imel druge številke, ampak mi to ne pomeni nič posebnega.

Pred tekmo kaj posebnega narediš, za srečo?
Niti ne. Jaz se najprej sam raztegnem, še pred skupinskim ogrevanjem in to mi je prišlo v navado. Sicer pa nič ne naredim iz vraževerja, ne.

Kje je lepše igrati?
Doma absolutno, več je domače publike, večina je zate, navajen si na svoje okolje.

Ko ste šli na evropsko tekmo ali če greste kam stran, s kom si običajno v sobi?
Z Deanom /Dolencem/. Midva sva prišla v ekipo kasneje, pa skupaj sva igrala za Izolo takrat, tako da verjetno zato.

Katero glasbo poslušaš?
Najbolj mi je pisan na kožo stari rock. /in pokaže na majico Pink Floyd/

Imaš kakšen hobi?
Tata mi dosti govori, da naj osvežim znanje kitare, ma se ne lotim… mogoče bom v kratkem. Igram košarko, nogomet, z bratom tudi tenis.

Šola?
Končal sem Gimnazijo Koper, nato pa diplomiral iz prava. Eno leto sem študiral pravo v Ljubljani, takrat sem treniral s Slovanom. Potem pa sem se prepisal v Novo Gorico, kjer ni tako grozna selekcija. Po pravici povem, da je malo lažje pravo študirati v Gorici. Pa še pozimi ni megle, kot je v Ljubljani, sem bolj navajen sonca.

Kaj pa s punco, Dajana je odlična odbojkarica – kako funkcionirata dva tako dobra športnika skupaj?
Po moje je lažje biti s športnico, ker sva oba navajena na treninge, pa za vikend tekme in imava podoben tempo življenja. Dobro funkcionirava in sva skupaj že 7 let.

Kdo je tvoj največji fan?
Starši in Dajana, pa seveda brat, ki živi v Ameriki. Je poročen in pričakuje sina, ampak sva kljub temu v stikih in ves čas spremlja mojo rokometno pot.

Če ne bi igral rokometa, bi …
Ne vem, morda bi res nadaljeval s plavanjem, morda s kitaro. Mogoče bi me potegnilo v drug šport. Sicer pa bo treba začeti iskati kakšno službo počasi.

Tako torej. V ekipi imamo tudi pravnika. Dvakrat tedensko opravi po dva treninga na dan, ostale dneve »le« enega, za vikende z ekipo tekmuje. Ima reprezentančne izkušnje, igra kitaro in rad potuje. Pa naj še kdo reče, da odlični športniki ne dokončajo šole, ne znajo drugega kot rokometa in nimajo časa za zasebno življenje in hobije. Žiga je vse to naredil in še dela, zelo uspešno. Poleg tega pa je še kulturen fant in zelo prijetna družba. S takimi delovnimi navadami in karakterjem smo prepričani, da ko bo čas, z iskanjem službe ne bo imel težav. Ampak do takrat je seveda še zelo daleč! 😉

MD

Kadeti v Sežani prepričljivo do zmage (38:26)

Koper 2013 : Mitol Sežana
38:26 (17:11)

Postava KOPER 2013: Capuzzo, Vlašič, Palamar, Gratton, Ferluga 2, Mohorič, Mežnar 2, Antončič 2,Kovač, , Mijatovič 7, Ganz 4, Žarkovič 2, Galina 15 (3), Tunanovič 2, Kovač, Grlj 4.

Naša ekipa je začela tekmo previdno in neborbeno, še posebej v obrambi. Gosti iz Sežane pa so presenetljivo uspešno zadevali in povedli z 1:4 ter tako  že v 5. minuti prvega polčasa prisilili domačega trenerja, da je vzel time-out. Par “krepkih besed” in spremenjena obramba je pomagala, da so se kadeti Kopra prebudili in po nekaj uspešnih obrambah in protinapadih rezultat izenačili na 4:4. Gostje so še enkrat povedli, a so naši kasneje z boljšo igro povedli in do polčasa večali razliko.

V drugem polčasu so v igro vstopili vsi domači igralci, a se je razlika samo večala do končnih 38:26. Strelsko se je to tekmo izkazal Matej Galina s kar 15 goli.

Čestitke celotni ekipi in trenerju!

Je pa trener še dodal, da naše kadete to soboto čaka pomembna tekma proti Ajdovščini, proti kateri bo treba pokazati veliko boljšo igro.
FORZA KOPER!