34-letni Koprčan, otrok koprskega rokometa, je že ob koncu jesenskega dela 1. NLB Lige zaključi svojo igralsko kariero. Jure Vran je svojo vratarsko kariero začel pri RK Cimos Koper, nato je pomembno vlogo odigral tudi pri ljubljanskemu Slovanu, svojo karierno pot pa je nadaljeval tudi v tujini, in sicer pri nemškemu klubu Frisch Auf Göppingen ter v Avstriji. V Koper se je vrnil leta 2015, kot glavni akter, ki je pripomogel k uveljavitvi takrat že RD Koper 2013. V letošnji sezoni, 2018/2019, pa se je Jure s klubom dogovoril, da bo svojo rokometno pot nadaljeval na trenerskem področju, kot trener vratarjev. Kaj o svoji karieri, uspehih in o zaključku igralske poti pravi Jure, si preberite v spodnjem prispevku.

 

Če pa na kratko strneva vašo celotno karierno pot. Nekaj sezon ste bili tudi v tujini, velik doprinos pa ste pustili tudi v slovenskem rokometu. Kateri dogodek oz. uspeh vam je najbolj ostal v spominu?

 

Pomembnih dogodkov je bilo veliko. Mogoče eden izmed prvih je bil, ko smo bili leta 2004 z mladinsko rokometno reprezentanco tretji v Latviji. V dobrem spominu mi je ostal tudi prvi državni naslov z RK Cimos Koper, osvojena trojna krona s Cimosom, v sezoni 2010/2011. Tudi v času, ko sem bil član ljubljanskega Slovana, sicer ni bilo nobene medalje, ampak so bili lepi uspehi. Na koncu pa tudi z RD Koprom, dosegli smo 4. mesto v prvenstvu in 2. mesto v superpokalu. Bilo je kar nekaj lepih dogodkov, ki se jih bom z veseljem spominjal.

 

 

Ste imel v karieri mogoče kakšno obdobje, ko ste imel “vsega dovolj”?

 

Seveda, in sicer na samem koncu, ko sem se tudi odločil, da zaključim svojo igralsko kariero. Takrat mi je bilo res vsega dovolj.

 

V letošnji sezoni pa boste koprskemu klubu pomagal kot trener vratarjev. Lahko rečeva, da je tudi za vas to nek nov izziv. Kako se kaj pripravljate na to vlogo v klubu?

 

Seveda mi to predstavlja en izziv. Vedno si pravim, da mi je rokomet dosti dal in če mi bo uspelo vsaj malo tega vrnit nazaj, bo super. Pri vsaki stvari, ki se je lotim, dam vse od sebe in če nisem popolnoma prepričan, potem tega ne naredim. Enako je tudi pri trenerski vlogi. Vsekakor se moram na vsak trening in vsako tekmo pripraviti, potrebno je narediti nek plan dela, vsak trening poskušam prilagoditi celotni ekipi, ne samo vratarjem. Potrebno pa je sodelovati tudi z glavnim trenerjem, Petrom Mičovićem, in kondicijskim trenerjem, Matejem Klevo, da lahko potem skupaj pripravimo enakovreden trening za igralce in vratarje. Predvsem mi je pomembno tudi, da je vratarjem trening všeč, da vaje delajo z veseljem in od tega tudi kaj odnesejo.

 

Glede na to, da smo v lanski sezoni imeli kar nekaj težav na področju vratarjev, kaj menite, kako bo v letošnji sezoni na tem področju?

 

Fantje so zelo v redu, Thomasa in Martina sicer poznam že od prej, ampak tudi Mirza se je dobro vključil v ekipo. Menim, da podobnih težav, kot smo jih imeli v lanski sezoni, ne bi smeli imeti. Naj pa jih tudi pohvalim, saj so zelo delavni, včasih jih moraš sicer malo preganjat, ampak to je nekako pri teh mladih fantih skoraj normalno. Upam, da bomo že na prvi tekmi zelo uspešni. Vsekakor je potrebno, da se fantje malo bolj sprostijo, v primerjavi z lansko sezono – takšnih pritiskov, kot so bili lani, ne bo. Pričakujem pa tudi malo več sodelovanja s samo obrambo. Potrebno je sodelovati, saj že sama obramba lahko naredi veliko. Možnost na igrišču oz. v golu bodo dobili vsi vratarji enakovredno, imamo dovolj tekem, kjer se lahko dokažejo. Vsekakor pa tisti, ki bo v boljši formi bo lahko tudi branil.

 

Pa še za konec – mi lahko mogoče zaupate kakšen napotek ali misel za vse mlade igralce in vratarje?

 

Potrebno je trenirati in se tudi marsičemu odreči, in ko to narediš boš za to tudi nagrajen. Fantje se morajo sami odločiti za svojo pot, ali bodo trenirali ali ne.

 

Jure, vso srečo tudi v trenerski vlogi!