Pisal se je 10. avgust 2017. Soparen popoldan v Kopru, ki so ga zaznamovale kratke padavine in ustvarile zgolj soparo, niso ustavile mladih rokometašev Kopra 2013, da se ne bi odzvali vabilu na kavo. Kljub obveznostim, ki so pred njimi. Dobili smo se v matični dvorani, kjer so ob kavi povzeli svoje vtise iz pravkar zaključenega svetovnega prvenstva v Alžiriji in skupaj smo razmislili o tem, kar jih čaka v prihajajoči sezoni.

Kolja Štemberger: Za vami sta že skoraj 2 tedna priprav. Kako se počutite, glede na to, da ste imeli relativno malo časa za regeneracijo po SP v Alžiriji?

Dani Zugan: Časa za regeneracijo je bilo bolj malo – vsi smo si ga želeli več, vendar je bila trenerjeva želja, da smo vsi prisotni ob začetku priprav tako, da smo to željo upoštevali. Vsekakor nam je bil obljubljen kak prosti dan več tako, da bomo ta počitek nekako »nadoknadili«.

KŠ: Skupinski del ste odigrali vrhunsko – 4 zmage in 1 remi v skupini B (Francija, Slovenija, Danska, Švedska, Egipt, Katar), ki je bila (vsaj za moje pojme) med težjimi. Remi s Francozi, ki so bili na koncu prvi v skupini ostalo pa lahke zmage.

Vanja Kralj: Res je, skupinski del smo odigrali odlično – brez poraza. Kljub temu je potrebno izpostaviti, da nobena od tekem v skupinskem delu ni bila lahka in smo se na vsako posebej temeljito pripravili.

KŠ: Kje se je zalomilo v 1/8 finala proti Madžarski?

VK: Zalomilo? Hmmm… Kaj pa vem, če se je sploh zalomilo, dejstvo je, da so bili tisti dan Madžari v boljši dnevni formi, mi smo zgrešili v podaljških 2 »zicerja« in to nas je stalo uvrstitve v četrtfinale. Fantom tokrat nimam kaj očitati, saj nam je športna sreča v danem primeru obrnila hrbet.

KŠ: Vanja, kako si pa ti videl celoten potek turnirja?

VK: Mislim, da je ta ekipa zelo homogena, kar je na tem turnirju tudi dokazala. Pred fanti je še lepa pot in imajo vse karte v svojih rokah. Turnir kot tak je bil korektno organiziran, za nas je bilo lepo poskrbljeno, nimam pripomb čez infrastrukturo. Lahko rečem, da so se res potrudili.

KŠ: Rok, po vrnitvi v matični Umag si se z dobro igro uspel uvrstiti v reprezentanco. Si to sploh pričakoval? Kakšna izkušnja je bila to zate?

Rok Marić: V novi sredini sem se dobro znašel, sploh glede na dejstvo, da se s fanti že dolgo poznamo. Vpoklic v reprezentanco je pa bil zame presenečenje, ker tega nisem pričakoval. Nedvomno je bila to zame nova in dragocena izkušnja, saj je za vsakega igranje za reprezentanco velika čast. Vesel sem, da sem dobil priložnost zaigrati za reprezentanco, nedvomno je to tudi posledica tega, da sem preteklo sezono igral v Kopru. Seveda gre tudi del zaslug ekipi Umaga, kjer sem preteklo sezono igral, zato bi se želel zahvaliti trenerju in soigralcem.

KŠ: Aleks, s 25 zadetki si bil najboljši strelec med Koprčani in skupno 3. strelec reprezentance. Kako ocenjuješ svojo igro?

Aleks Vlah: Mislim, da sem odigral dobro. To pa ne pomeni, da ni prostora za napredovanje in nadgradnjo lastne igre. Lepo je, ker smo kot reprezentanca že dlje časa skupaj in se med sabo poznamo in smo nekako uigrani. Kljub temu na pripravah trdo delamo in dobra igra je posledica tega.

KŠ: Tilen, drugi človek po minutaži v reprezentanci. Odličen na krilu, lahko zaigraš tudi kot organizator na poziciji srednjega zunanjega. Kako vidiš svojo nadaljnjo reprezentančno pot?

Tilen Sokolič: (smeh)… Sedaj imamo malce prednosti, mi, Koprčani, ker je selektor hkrati tudi naš trener. Ne, hecam se. Zavedam se, da je konkurenca v članski kategoriji dosti večja in, da me čaka še ogromno dela, če želim priti v izbor za reprezentanco. Vsekakor bom delal na tem in se trudil, da bom prišel v ožji izbor za reprezentanco. 

KŠ: Dani, to je bil zate prvo svetovno prvenstvo, če se ne motim. Kako si ga doživel?

DZ: Ja, to je bilo zame prvo svetovno prvenstvo, sem se pa lani udeležil EP na Danskem. Je pa to vsekakor korak naprej zame, saj je to potrditev, da mi selektor zaupa. Je pa to druga dimenzija, lepo je iti v tujino, spoznavati tuje igralce, je pa hkrati tudi velika odgovornost.

KŠ: Grega, razbijač na desnem beku, ki se je uspešno vrnil po poškodbi in dobro zaigral na tem prvenstvu, prispeval 13 zadetkov in odigral v povprečju nekaj več kot pol tekme. Ali meniš, da je za poraz proti Madžarski kriv pristop?

Grega Krečič: Definitivno ne. V tekmo smo šli popolnoma na isti način kot na vse ostale tekme na tem prvenstvu. Kaj je bil vzrok za malenkost slabšo igro ne bi vedel. Dejstvo je, da so se žoge odbijale njim v roke namesto nam in so oni zadeli tam, kjer smo mi zgrešili. Na koncu so (po podaljških) bili boljši za en gol.

KŠ: Nejc, kako si ti doživel tekmo proti Madžarski?

Nejc Planinc: Žal sem tekmo gledal iz klopi, vendar sem soigralce ves čas vzpodbujal in z njim i doživel celotno tekmo. Seveda smo bili po takem zaključku srečanja vsi razočarani. Prepričan sem, da bi z malo športne sreče lahko tekmo obrnili v svojo korist. Ampak šport je pač tak – enkrat zmaga eden, drugič drugi.

KŠ: Vanja, ti najverjetneje nadaljuješ svoje delo kot pomočnik Saše Prapotnika. V zadnjem obdobju pod vašim vodstvom fantje dosegajo vidne rezultate. Generacije, ki prihajajo so tudi tako obetajoče?

VK: Res je. S Sašom se zelo dobro razumeva in reči moram, da ima res občutek za delo s fanti. Poleg tega je ta generacija, ki jo imamo sedaj v rokah, izjemna. Ta generacija, ki prihaja, pa nima toliko zvenečih imen kot sedajšnja reprezentanca. Tilen Kosi, eden izmed nosilcev igre pri mlajših, si je na žalost hudo poškodoval koleno tako, da s trenerjem razmišljava kako ga bova do naslednjega prvenstva sploh sestavili. Tudi nekateri drugi imajo določene zdravstvene težave, predvsem Miha Kavčič, pa Ocvirk tudi ni zdravstveno nared. Posledično bomo morali ekipo zastaviti čisto drugače, kot je sestavljena letos. Morali pa bodo pokazati, da jih je vsaj toliko v hlačah kot je generacije v odhodu

KŠ: Aleks, meniš, da lahko dobro igro s prvenstva udejanjite tudi v klubu – sploh glede na to, da ste kot ekipa in kot prijatelji povezani?

AV: Seveda. Mislim, da je to izvedljivo, sploh s prihodom novega trenerja, ker je motivacija dosti večja. Že na treningih je vse bolj »oštro« in »na nož«. Prepričan sem, da bomo naredili korak naprej v naši igri in se celo vmešali v boj za prvaka. Želja je velika, vložek z naše strani ravno tako in v primeru, da ne bo poškodb pričakujem napredek v igri celotne ekipe.

KŠ: Rok, tekma za 9. mesto na SP je bila sosedski obračun. Kako je bilo igrati proti soigralcem?

RM: Tekma je bila nekako čudna. Zdi se mi, da vseeno ni bilo toliko naboja, kot če bi igrali za zmago v četrtfinalu. Obe ekipi sta izpadli iz zaključnih bojev in to se je na morali sigurno poznalo (smeh). Izkušnja je bila dobra, sploh igrati proti Aleksu, s katerim sva nekako največja prijatelja, je bilo zanimivo. Seveda se tudi z drugimi dobro razumem, da ne bo pomote. Je pa dejstvo, da ko enkrat tekma začne pozabiš na vse in igraš na vso moč, ne glede na to kdo je tvoj nasprotnik.

KŠ: Grega, no, zdaj pa še ti pokomentiraj tekmo z naše perspektive… (hahaha)

GK: Vsi vemo, da so ti dvoboji vedno napeti in polni čustvenega naboja. Z naše strani smo k tekmi pristopili na polno in tekmo tudi zmagali. Zmaga, sploh na tej tekmi, nam je dala neko dodatno zadoščenje in neke vrste tolažbo po porazu z Madžarsko.

KŠ: Tilen, glede na to, da imamo sedaj selektorja na koprski klopi – ali trkate na vrata reprezentance?

TS: Mislim, da smo na vrata reprezentance trkali že prej s svojimi dobrimi predstavami. Sedaj pa, ko imamo selektorja v Kopru, mislim da to ne bo nič težje niti lažje. Še vedno si bo mesto v reprezentanci potrebno izboriti in se dokazati – tako kot je bilo v preteklosti.

KŠ: Nejc, glede na to, da si drugo krilo (prvo – Gal Marguč) in si posledično dobil pričakovano dosti manj minutaže kot on – ali pričakuješ v bodočnosti več priložnosti v reprezentančnem dresu, sploh glede na dejstvo, da Gal zaključuje z igranjem v mladinski kategoriji?

NP: Seveda, to je popolnoma razumljivo. Vsak si želi čimveč minutaže v reprezentančnem dresu. Zato se vsi trudimo skozi celo sezono in na reprezentančnih pripravah, kjer dajemo svoj maksimum. Vsekakor upam, da mi bo selektor v prihodnjosti dal priložnost, da se dokažem.

KŠ: Dani, v primeru zmage nad Madžarsko bi v četrtfinalu dobili Španijo. Bi jih lahko premagali?

DZ: Prepričan sem, da bi lahko z dobro igro premagali tudi Špance. Španci so namreč Madžare premagali na podoben način kot so oni nas – v podaljških. Poleg tega pa so tudi Dance premagali za (mislim da) dva gola. Glede na to, da kvaliteto imamo mislim, da bi lahko tudi njih z malo sreče premagali in se uvrstili naprej.

KŠ: No, zdaj mi pa še na kratko (v max 2 stavkih) povejte vaše želje za prihajajočo sezono.

VK: Kvalifikacije za Ligo prvakov in finale pokala.

DZ: Želim si, si da skozi celotno sezono odigramo dobro in v končnici prikažemo hrabro igro – kar nam je lani zmanjkalo, ker smo bili iztrošeni. Želim si tudi preboj v skupinski del pokala EHF.

AV: Napredovati na osebnem in ekipnem nivoju in predvsem brez poškodb.

GK: Mene predvsem zanimajo prvi dve mesti na lestvici – torej uvrstitev v LP prihodnjo sezono. To sezono pa uvrstitev v skupinski del pokala EHF in seveda čimmanj oz. nič poškodb.

RM: Brez poškodb in napredovanje na osebnem in na nivoju ekipe.

TS: Kot so že fantje pred mano povedali – ciljamo na vrh lestvice. Seveda si želim da bi se uvrstili v skupinski del pokala EHF in, da bi nas čim manj pestile poškodbe.

NP: Želim si, da do konca sezone ostanemo skupaj kot ekipa – kot prijatelji in, da skupaj posežemo po najvišjih mestih.

In vse to jim želim tudi jaz, in verjamem, da enako tudi vsi vi.