Uroš Rapotec, igralec, ki ga pozna cel Koper, pol slovenske Obale in celotna rokometna stroka. Otrok koprskega rokometa, ki diha s klubom že iz časa Cimosa, igralec, ki klubu ni obrnil hrbta, ampak je z njim nadaljeval. Il Capitano, ki je vedno nasmejan in prav nič vzvišen. Oseba, ki svojo ekipo podpira v dobrem in slabem, gonilna sila vsakega posameznega igralca. Vendar pa ni vedno vse tako rožnato. Kot že vemo, je imel Uroš v lanski sezoni kar nekaj težav s kolenom. Odločilna poškodba pa je bila tista, ko si je na tekmi proti MRK Krki poškodoval levega koleno. Do konca sezone je obsedel na klopi, kasneje na tribuni. Pred začetkom letošnje sezone še ni bilo znano kakšno pot bo Uroš ubral, danes pa je svojo odločitev le podal.
Po podrobnem premisleku in po posvetih z različnimi specialisti ter seveda s pomočjo kluba, Uroš v naslednjih mesecih odhaja na težko operacijo levega kolena, kateri bo pa sledila tudi dolgotrajna rehabilitacija. V prihajajoči sezoni bo Il Capitano svoje soigralce spremljal iz tribune, kako bo pa v naslednji sezoni, pa žal še ni znano. Operacija, na katero se Uroš odpravlja, je zanj dokaj zahtevna. Dva meseca po operaciji desne noge ne bo smel obremenjevati, nato pa bo lahko začel z lažjimi obremenilnimi vajami. Letošnja sezona je zanj praktično izgubljena, kako bo pa naprej, pa žal še ni znano. Uroš se vsekakor želi vrniti na parket, ampak se tudi sam zaveda, da bo pri njegovih 34-letih pot težka in dolgotrajna. Vseeno pa ne bomo sklepali prehitro. Zdaj bomo šli korak po korak naprej, kaj bo pa prinesel čas, pa bomo videli v prihodnji sezoni.
Odločitev oz. sama diagnoza zanj ni bila lahka. Kot je tudi sam povedal: “Na tak način zaključiti svojo kariero oz. se s tako težavo spopasti, ni ravno lahko. Svojo kariero si želim zaključiti na vesel način, ne pa zaradi neke poškodbe. Zadeva ima zame grenek priokus, primoran si zaključiti nekaj kar imaš rad. Še vedno po tiho upam, da se bom v naslednji sezoni vrnil na parket. Seveda pa je zadeva vsekakor neprijetna in nehvaležna, celo življenje si v temu, zato je še toliko težje to zaključiti. Kam me bo ta pot odpeljala danes še ne vem. Po eni strani se je veselim, po drugi pa ima tak grenek priokus.”
Vsekakor pa Uroš v klubu ostaja, ne glede na njegovo končno odločitev. Že sedaj je aktiven tudi pri mlajših selekcijah, je koordinator mlajših selekcij in trener male šole rokometa. Aktivno pa je prisoten tudi na vseh članskih treningi. S fanti še vedno trenira, jih spodbuja in jim svetuje.
Kdo bo v letošnji sezoni prevzel kapetanski tank, žal še ni znano. Naziv kapetana ni le titula, kapetan mora biti nekdo z izkušnjami, s karakterjem in trdno hrbtenico. Kako se bodo odločili igralci in trenerski štab, bo znano na sobotni domači tekmi pokala EHF.